Razmišljanja o Sloveniji

Tretja  zapoved pravi Posvečuj Gospodov dan. Če ob tej zapovedi potegnemo vzporednice s slovenskimi državnimi prazniki, lahko le otožno zmajujemo z glavami. Ob vprašanju, kateri so najpomembnejši, kateri bi nam morali biti sveti, bi bili v zadregi. Kajti praznikov, podpraznikov, sopraznikov, itd. imamo vedno več. Pa ne le to! Vsak državni praznik za povrh delimo na dva dela. Na prvem se srečujejo eni, na drugem – drugi. Na enih praznovanjih plapolajo ene sorte zastave, na drugih – druge. Kako naj se normalen človek znajde v takšni anarhiji?

(Milena Miklavčič)

Kal pri Pivki – kamenček v mozaiku naše lepe domovine

24. maja 2014 je naša članica iz Postojne obiskala vas Kal pri Pivki. Udeležila se je dogodka na Šobčevi domačiji, ki je gostila g. Toneta Kuntnerja. Pripravila nam je naslednji prispevek, kjer je opisala sam večer ter vas in domačijo, ki je gostila tako pomembnega gosta.

 

Jakob Aljaž - lik slovenskega planinstva

Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, se je rodil 6. julij 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno Goro, umrl pa je na današnji dan 4. maj 1927, v vasi Dovje na Gorenjskem.

Novinarska konfereca VSO o sodbi v zadevi Patria

Spoštovani naši bralci in tisti, ki nas spremljate! Danes je na sedežu Združenja VSO potekala novinarska konferenca. Z vami delimo celotno besedilo novice na STA, ker je dostopno samo naročnikom. 

Vir novice: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=2004556

Vir fotografije: Lastni arhiv

Intervju z Dr. Ivanom Beletom

V primeru Patrie gre pri Janši za konstrukt brez dejstev in dokazov

Dr. Ivan Bele je diplomiral leta 1960 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral pa leta 1970 na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je opravlja sodniško službo. Junija 1994 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo na temo Blanketne norme v kazenskem pravu in bil v decembru 1994 na Univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja znanosti. Do leta 1995, ko se je zaposlil kot visokošolski učitelj, je delal v pravosodju. Že leta 1980 je začel s poučevanjem kazenskega materialnega prava na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Po celoviti vključitvi v univerzitetni pouk je bil najprej nosilec kazenskopravnih predmetov na novi Visoki šoli za policijsko-varnostne vede v Ljubljani, pridruženi članici Univerze v Ljubljani, in njeni naslednici Fakulteti za varstvoslovje v Ljubljani, članici Univerze v Mariboru. Zatem je bil kot izredni profesor vodja katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Z iztekom leta 2010 se je tamkaj kot dekan upokojil, še naprej pa predava kot izredni profesor in sodeluje pri izvajanju podiplomskega študija na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze na Reki. Med drugim je avtor knjižnih izdaj komentarjev Kazenskega zakonika - splošni del, Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Zakona o prekrških ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava.

Pismo "razočarane" članice

Spoštovani!

Včeraj , 29. 12. 2013, je na spletnem blogu www.pozareport.si bila objavljena novica/pismo naše "razočarane" članice, ki pa je postala plačljiva in ima zdaj večina uporabnikov spleta onemogočen pregled nad celotno novico ter ostali mediji novice niso v celoti objavili oz. povzeli, zato objavljamo celotno besedilo na našem blogu. 

Rudolf Maister - Vojanov, borec za severno mejo

Rudolf Maister-Vojanov slovenski pesnik, general in borec za severno mejo. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Njegov oče je bil Štajerc, mati Dolenjka, sam pa se je rodil na Gorenjskem, kot tretji sin v družini Maistrovih. Imel je dva starejša brata, Arturja in Ernesta.

Oče Franc, je bil finančni uslužbenec, rojen v pečarski družini na Ptuju. Rudolf ga ni niti imel možnosti dodobra spoznati, saj je umrl že, ko je sam dopolnil tri leta. Ko je Rudolf imel sedem let, je zaradi davice umrl tudi srednji izmed bratov Ernest. Mati Frančiška, rojena Tomšič, je izhajala iz ugledne, narodno zavedne kmečke in poštarske družine iz Trebnjega na Dolenjskem. Po očetovi smrti je za mladega Rudolfa skrbel stric Lovrenc. Ta ga je že v otroštvu navdušil za poklic vojaka.

Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika. Bila je zelo izobražena in kulturi naklonjena ženska. Končala je višjo dekliško šolo. S svojim znanjem francoščine je po prvi svetovni vojni pomagala Maistru pri pogovorih s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj  in Borut.