torek, 27. maj 2014

Razmišljanja o Sloveniji

Tretja  zapoved pravi Posvečuj Gospodov dan. Če ob tej zapovedi potegnemo vzporednice s slovenskimi državnimi prazniki, lahko le otožno zmajujemo z glavami. Ob vprašanju, kateri so najpomembnejši, kateri bi nam morali biti sveti, bi bili v zadregi. Kajti praznikov, podpraznikov, sopraznikov, itd. imamo vedno več. Pa ne le to! Vsak državni praznik za povrh delimo na dva dela. Na prvem se srečujejo eni, na drugem – drugi. Na enih praznovanjih plapolajo ene sorte zastave, na drugih – druge. Kako naj se normalen človek znajde v takšni anarhiji?
(Milena Miklavčič)




Če prvo zapoved, ki se glasi Veruj v enega Boga, rahlo spremenimo in rečemo »verjemi v svojo domovino in jo ljubi«, se bomo lahko le grenko nasmehnili. Kajti koliko posmeha, pišmeuhovstva, zaničevanja, mrcvarjenja in ponižanj, kot jih že 20 let doživlja Slovenija, jih doživlja malokdo. Imamo jo, domovino, prvič v zgodovini, a se nam prepogosto zdi, kot da nas je je sram. Bilo je nepozabno, ko je Tina Maze prejemala prvi kristalni globus in si je dala roko na prsi, spoštljivo snela kapo in pričela peti Zdravljico. Ne vem zakaj, toda prišle so mi solze v oči, naredila sem enako. Mali, ki je stal ob meni, me je posnemal in srčno upam, da nam bo uspelo, da ga naučimo ljubiti domovino na tisti srčen način, ki ga – kadar beseda nanese nanjo – nenehno pogrešam.
(Milena Miklavčič)

Slovenska pisateljica in publicistka, ki se je rodila 27. maja 1952 v Žireh. Isti dan leta 1923 se je na Dolenjskem rodil Lojze Grozde, slovenski pesnik in mučenec, zavetnik dijakov, študentov in pesnikov.



Pevčeva pesem – Lojze Grozde

Moj glas z zvonjenjem
zliva se v prošnjo:
Kraljica, čuvaj nas in to zemljo,
obvaruj nas noči grozečih dni.
Ne daj, da kri to zemljo pognoji,
ne daj, da belih cerkvic več ne bo,
naj rod moj ne umrje, naj živi.

O, ne jokaj,
duša moja,
kaj nemirna vsa drhtiš,
kaj življenja se bojiš,
če bo zate polno boja?
Kaj za narod si v skrbeh,
da morda ga vzame smrt,
da po boju zbit in strt
mrtev obleži na tleh?

Straši te boj neenak,
straši te svetá krivica?

Vedi, zmaga le pravica,
bodi hraber tvoj korak.
Prazno je, kar svet je sklenil,
praznih groženj se ne boj,
zmagaš ti in narod tvoj,
če je Bog tako namenil.


»Narod, družina, na prvem mestu Bog!«

Ni komentarjev:

Objavite komentar