Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj,
se je rodil 6. julij 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno Goro, umrl pa je na
današnji dan 4. maj 1927, v vasi Dovje na Gorenjskem.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega
planinstva. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je
zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik
in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske
poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico.
Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Njegovo
vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.
Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil
leta 1896, objavil pa v svoji "Slovenski
pesmarici II" leta 1900. Besedilo pa je že
leta 1894 napisal župnik Matija
Zemljič iz Gornje
Radgone in ga v istem
letu objavil v rokopisnem bogoslovnem glasilu "Lipica" v Mariboru, kjer je takrat služboval.
Druga taka pa je iz nemščine prevedena božična pesem »Sveta noč«.
Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.
Takole je med drugim zapisano v kupni pogodbi, ki jo skupaj z ostalim arhivskim
gradivom (tudi kupno pogodbo iz leta 1900 o nakupu zemljišča, kjer danes stoji
Aljažev dom v Vratih) od 3. februarja 2011 hrani Slovenski planinski muzej:
"Občini Dovje in Mojstrana prodasta od svoje
parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje tisti del ležeč proti Primorskem t. j. do
primorske meje in do meje Studor (Srednja vas, Bohinj), ki se imenuje 'špica'
'Velikega Triglava' okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih
metrov, to je 4 metre na dolgost in 4 metre na širokost, gospodu Jakobu Aljaž
in ta kupi od njih navedeni del parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje zakupnino
v znesku 1 gl t. j. eden goldinar v last."
Koliko pa je sploh en goldinar, kakšno vrednost je
imel ta (simbolični) znesek odkupa?
Za 1 goldinar, za kolikor je Jakob Aljaž odkupil vrh
Triglava - špico, se je torej dalo kupiti približno 4 steklenice kisle vode,
ali malo manj kot tri bokale vina, ali pa nekako 8 hlebov kruha.
Čeprav je bil vrh odkupljen po simboličnem znesku pa je njegova današnja vrednost neprecenljiva.
Povzeto
po:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Alja%C5%BE
http://www.gore-ljudje.net/novosti/63499/
Vir
fotografije: RTV Slovenija
Ni komentarjev:
Objavite komentar