Državni simboli so slovenski simboli

Grb, zastava in himna Republike Slovenije označujejo pripadnost Republiki Sloveniji.[1]

Slovenska zastava je določena s 6. členom Ustave Republike Slovenije ter z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94). Bela, modra in rdeča so panslovanske barve, ki se pojavljajo v večini zastav slovanskih držav. Zastava je bila prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na ljubljanskem Trgu republike, ko so jo na drogu dvignili častniki TO RS: Bojan Šuligoj, Andrej Kocbek, Uroš Krek, Goran Vidrih in Stojan Ledinek. [2] Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, to je bil čas narodnega preporoda. Njene barve izhajajo iz grba dežele Kranjske. Te barve je kot kranjske priznal avstrijski cesar Ferdinand I. že leta 1836, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo.[3]

15. avgust – Marijino vnebovzetje, državni praznik

Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje, ki je tudi državni praznik Republike Slovenije. Praznik praznujejo tudi drugod po Evropi in v pravoslavni cerkvi.

»Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.«

»Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.«

Slovenski škofje bodo pri mašah na praznik Marijinega vnebovzetja obnovili izročitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.