Največji
cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje, ki je tudi državni praznik
Republike Slovenije. Praznik praznujejo tudi drugod po Evropi in v pravoslavni
cerkvi.
»Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine
praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij
XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele
leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.«
»Marijino vnebovzetje
je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v
večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem
dnevu deležni vsi ljudje.Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog
Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem
tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.«
Slovenski škofje bodo pri mašah
na praznik Marijinega vnebovzetja obnovili izročitev
slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.
»Danes
je treba svet prenoviti. To pa zmorejo le pogumni in močni, in taki moramo biti
mi. … Sodelovati moramo pri ustvarjanju lepše prihodnosti slovenskega ljudstva.« blaženi Alojzij Grozde
Izročitev slovenskega naroda Mariji
Sveta Devica Marija!
Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila,
ga rodila in si z njim pod križem trpela.
Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila,
ga rodila in si z njim pod križem trpela.
Ti si tudi naša Mati: tvoja
materinska roka
nas je varovala skozi vso zgodovino.
nas je varovala skozi vso zgodovino.
Tebi izročamo sami sebe, da bi
v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
Tebi izročamo naše družine, da bi
bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.
bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.
Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
da bi
v zvestobi evangeliju gradila edinost.
v zvestobi evangeliju gradila edinost.
Tebi izročamo slovensko domovino, da
bi
napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
Tebi izročamo naše rojake po svetu,
da bi
ostali zvesti Bogu in svoji domovini.
ostali zvesti Bogu in svoji domovini.
Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj
posvetimo.
Sprejmi nas v svoje varstvo in nas
izroči
Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
ki živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
ki živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
Molitev je objavljena v Cerkvenem
molitveniku, str.
264–265.
Na predvečer praznika je kardinal dr.
Franc Rode v nagovoru med drugim dejal, da je v našem prostoru moč zaznati
nestrpnost do vernih, poskus odrivanja iz javnega življenja. Opomni tudi, da so
vse postkomunistične države znale vzpostaviti odnos do Cerkve in verskega
pouka, samo v Sloveniji je zgodba drugačna:
»Med nami se širi
nestrpnost do vernih, da, celo sovraštvo. S tem ne mislim samo na grobe napise
po zidovih, ki odkrito pozivajo k likvidaciji kristjanov, ampak tudi na nenehne
zahteve po ločitvi države od Cerkve, pri čemer gre v resnici za poskus utišanja
Cerkve v javnosti. Nič nimamo proti ločitvi v smislu avtonomnosti države in
Cerkve vsake na svojem področju, ne moremo pa sprejeti interpretacije ločitve
kot izločenosti vere iz javnega življenja.
Kam pelje vse to? – V
demokracijo, enakopravnost, medsebojno spoštovanje gotovo ne. Vse to ustvarja v
Sloveniji težko, mučno ozračje. Druge države, ki so preživele komunizem, so
znale urediti odnos do Cerkve na bolj pozitiven način; v njenem delovanju
prepoznavajo prispevek k javni blaginji. Povsod je krščanstvo priznano kot
temelj narodne kulture in evropske civilizacije, od Rusije do Slovaške in
Hrvaške. Samo pri nas je drugače. Vse države Evropske unije zagotavljajo in
podpirajo pravico staršev do verske vzgoje otrok. Samo mi smo izjema, čudna
izjema.«
»Zlatá vredno je naše ljudstvo, ljubiti
ga mora, kdor ga pozna. Kako je krepko in zdravo v svojih mislih, kako
bistroumno, uka željno in gibčno. Kaj bi se dalo narediti iz tega ljudstva in
kaj se dela z njim! Tu ni nič nemarnega, potlačenega, kar se vidi tako pogosto
drugod. …. Bog te blagoslovi, ljubljeni narod moj, in daj ti lepšo bodočnost.«
(J. Stritar, Zbrano delo 3, DZS, 1954, str. 143–144)
Vir: SŠK
Mladinska sekcija VSO Triglav
Ni komentarjev:
Objavite komentar