Priporočamo v branje: Moja pot ob Pučniku - Vera Ban

Nikoli ne bo nehal v ušesih odzvanjati znameniti Pučnikov vzklik: JUGOSLAVIJE NI VEČ, JUGOSLAVIJE NI VEČ, ZA SLOVENIJO GRE!

Kdo bi znal opisati veselje tega velikega in zaslužnega moža ter vseh, ki so skupaj z njim pripomogli k rojstvu tega prazničnega večera? Bila je radost, bile so solze, bila je sreča, nepojmljiva, težko pričakovana. Slovenija je objeta obstala pod zvezdnatim nebom. Kako lepo je bilo občutiti ta topli sij, ki je prihajal od zgoraj, kako lepo občutiti roke, ki so se oklenile drug druge - bili smo eno. Praznični utrinek, ki ostaja v spominu, trenutek, ki ne umre nikoli. Zato danes, če se za hip preselimo v ta čas, z veliko žalostjo ugotavljamo, kako zlahka toliko ljudi poskuša zatajiti spomine na obdobje, ki nam je zgradilo naš skupni dom - našo samostojno državo. Slovenska zastava, slovenski grb, slovenska beseda, slovenska himna - vse to so simboli, ki nas morajo navdajati s ponosom, s hvaležnostjo do vseh tistih, ki so zaslužni za to, da smo na svojih zemlji doma.