Vir: www.facebook.com/bencanb
Prispevek:
Moja osebna statistika iskanja zaposlitve - julij 2013
Malo statistike ne škodi, ravno ko se govori na temo brezposelnosti mladih, čeprav »veliko«, pa tudi veliko premalo. Na Zavodu za zaposlovanje sem 8 mesecev. Natančneje od 3. decembra lani. V tem času sem poslala 101. prošnjo, prijavo oz. ponudbo. Od tega, sem jih 49 poslala med decembrom in junijem, v juliju torej vse ostalo (51).
V tem času sem se udeležila tečaja (NPK) za računovodje in krajše zaposlitvene delavnice. Pisala sem diplomsko nalogo in občasno tudi bila zelo brez volje za karkoli. Tudi to pač pride, tudi pri nas, ki naj bi bili med »pridnimi«.
Med decembrom in junijem sem od 49 poslanih ponudb/prošenj ... dobila 12 odgovorov o zavrnitvi.Pričakovala sem tudi 11 drugih odgovorov, ki jih nisem dobila. Od ostalih 25 prošenj/ponudb,odgovora nisem dobila, pa tudi ne pričakujem. Opravila sem en sam razgovor. V ožji krog nisem bila izbrana. V tem je času bilo približno 28 tednov, kar pride 1,75 prošnja/ponudba na teden.
Na Zavodu za zaposlovanje povedo tudi, da se iskanju dela treba posvetit 4 do 8 ur dnevno. Zdaj boste vsi rekli »Ja, pa kaj še?«. Tako kot sem si jaz rekla v svoji glavi, ko sem to prvič slišala.
Julija sem poslala 51 prošenj/ponudb ... Bila sem na dveh razgovorih, na tri še grem v avgustu, pričakujem pa še vsaj 21 odgovorov.Izbira kandidata za te opravljene razgovore še poteka. Dobila sem 5 zavrnitev, od ostalih (20) odgovora ne pričakujem. Se pa seveda lahko zgodi še kak klic. Nič se ne branim. V mesecu juliju, cca. 4 tedni, tako sem na teden približno poslala 12,75 prošenj.
Moram se pohvaliti, da iskanje dela 4 ure na dan se mi kar precej obrestuje. Malo sem presenečena, saj delodajalcem vsakokrat omenim javna povabila na katerih lahko kandidirajo za pridobitev finančnih sredstev, ki jih ponuja EU. Zato mislim, da je še vedno premalo odzivov s strani delodajalcev, podjetij.
Zanimivo pa mi je tudi,da naj bi število brezposelnih upadalo. Dvomim. Od kar sem na Zavodu, je številka več ali manj ista. Tudi št. delovnih mest je velikokrat podobna, čeprav je brezposelnih veliko več. Tudi s prijatelji se ne pogovarjamo o tem, skoraj nič, pa menim da bi se morali. Tudi ob neformalnih srečevanjih. Nas je strah, da bi se s tem politično »opredelili«ali je samo zavist?
Pogledate si lahko tudi na tej povezavi: www.facebook.com/notes/barbara-ben%C4%8Dan/moja-osebna-statistika-iskanja-zaposlitve-julij-2013/372366092890299V tem času sem se udeležila tečaja (NPK) za računovodje in krajše zaposlitvene delavnice. Pisala sem diplomsko nalogo in občasno tudi bila zelo brez volje za karkoli. Tudi to pač pride, tudi pri nas, ki naj bi bili med »pridnimi«.
Med decembrom in junijem sem od 49 poslanih ponudb/prošenj ... dobila 12 odgovorov o zavrnitvi.Pričakovala sem tudi 11 drugih odgovorov, ki jih nisem dobila. Od ostalih 25 prošenj/ponudb,odgovora nisem dobila, pa tudi ne pričakujem. Opravila sem en sam razgovor. V ožji krog nisem bila izbrana. V tem je času bilo približno 28 tednov, kar pride 1,75 prošnja/ponudba na teden.
Na Zavodu za zaposlovanje povedo tudi, da se iskanju dela treba posvetit 4 do 8 ur dnevno. Zdaj boste vsi rekli »Ja, pa kaj še?«. Tako kot sem si jaz rekla v svoji glavi, ko sem to prvič slišala.
Julija sem poslala 51 prošenj/ponudb ... Bila sem na dveh razgovorih, na tri še grem v avgustu, pričakujem pa še vsaj 21 odgovorov.Izbira kandidata za te opravljene razgovore še poteka. Dobila sem 5 zavrnitev, od ostalih (20) odgovora ne pričakujem. Se pa seveda lahko zgodi še kak klic. Nič se ne branim. V mesecu juliju, cca. 4 tedni, tako sem na teden približno poslala 12,75 prošenj.
Moram se pohvaliti, da iskanje dela 4 ure na dan se mi kar precej obrestuje. Malo sem presenečena, saj delodajalcem vsakokrat omenim javna povabila na katerih lahko kandidirajo za pridobitev finančnih sredstev, ki jih ponuja EU. Zato mislim, da je še vedno premalo odzivov s strani delodajalcev, podjetij.
Zanimivo pa mi je tudi,da naj bi število brezposelnih upadalo. Dvomim. Od kar sem na Zavodu, je številka več ali manj ista. Tudi št. delovnih mest je velikokrat podobna, čeprav je brezposelnih veliko več. Tudi s prijatelji se ne pogovarjamo o tem, skoraj nič, pa menim da bi se morali. Tudi ob neformalnih srečevanjih. Nas je strah, da bi se s tem politično »opredelili«ali je samo zavist?
Klasična zgodba.
OdgovoriIzbrišiKdor išče službo 4 ure na dan, mu priporočam, da preostale 4 ure nameni sodelovanju v organizacijah, katerih področja ga veselijo - prostovoljci so ljudje, ki si pridobivajo izkušnje, kakršnih noben izobraževalni sistem ne nudi, obenem pa zaradi iskrenega navdušenja in rezultatov na projektih postajajo prepoznavni med ljudmi in po organizacijah ... tako jih lepega dne lahko preseneti povabilo: "Pokazala se je potreba in možnost, da zaposlimo še eno osebo vsaj za polovični delovni čas na tem-in-tem projektu/področju dela. Najprej smo pomislili nate. Bi te morda zanimalo?" In potem niti ni tako čudno, če na razgovoru za službo na podlagi širših kompetenc med tekmeci doseže uspešen rezultat. Verjamete?