Srečanje z mladimi Slovenci iz Argentine

Pot me je spet zanesla na Vipavsko, v zadnjih 14-ih dneh kar tretjič. Tokrat sem se podala na srečanje z mladimi iz Argentine, ki so že tretja oz. četrta generacija priseljencev iz Slovenije.  Večina torej vnukov babic in dedkov, ki so se tja preselili po drugi svetovni vojni.

Vabilu Urške Makovec, da predstavim delovanje mladinske sekcije VSO, sem se prav z veseljem odzvala, saj gre prav za posebno skupino mladih, ki gojijo ljubezen do domovine Slovenije.  Mladi prihajajo iz Buenos Aires-a in so stari 17 – 18 let.

Najprej so se predstavili sami. Povedali so, da v Buenos Airesu deluje 6 »krajevnih« skupnosti, kjer se srečujejo in ustvarjajo Slovenci, ob sobotah pa mladina obiskuje slovensko šolo. Učijo se jezika in o vsem kar se tiče Slovenije. Med ponedeljkom in petkom slovenska mladina obiskuje običajno argentinsko šolo. Nato so se predstavili skavti iz Logatca. Tej predstavitvi pa sem sledila jaz.

Predstavitev sem začela z vprašanjem, da preverim njihovo poznavanje Slovenije: "Kateri praznik smo praznovali pred kratkim in zakaj?" Odgovor so povedali takoj, da je to Dan državnosti in dan, ko se je Slovenija osamosvojila in ločila od bivše Jugoslovanske države. Nato sem se navezala na vrednote, ki jih podpiramo. Povedala sem jim tudi, da sama ne prihajam iz prav 100% slovenske družine, pa vendar je slovenska beseda in pesem tista, ki jo čutim v srcu. Takšne zgodbe so jim všeč, saj so že tretja generacija in je že veliko takšnih mladih, ki je eden od staršev Argentinec.

Nato se je predstavil še mlad zamejec iz Gorice. Opisal je svoje občutke kako je živeti kot Slovenec in kot državljan Italije. Opisal je tudi kako je z obiskovanjem šole pri njih. Hodil je v slovensko šolo, ki je tudi običajna šola in imajo urnik od ponedeljka do sobote.

Ob koncu je sledil še oseben pogovor z Urško Makovec, ki mi je povedala program njihovega obiska v Sloveniji. Skoraj vsako leto obišče Slovenijo skupina mladih približno 30 dijakov iz Argentine, ki so po rodu Slovenci. Program traja en mesec in sicer: Najprej začnejo z dvotedenskim tečajem slovenščine v Ljubljani, nato sledi en teden obiskov in spoznavanja Slovenije, v zadnjem tednu pa obiščejo svoje sorodnike v Sloveniji. Dva do tri dni pred tečajem pa se pripeljejo v Slovenijo, kjer imajo ob večerih možnosti spoznavanja in druženja z mladimi iz različnih skupin, ki živijo delujejo v Sloveniji.

To srečanje je bilo zame prav posebno, saj se prej nikoli nisem srečevala z mladimi Slovenci, ki živijo v drugih državah, le z nekaj posamezniki iz Gorice in Trsta. Všeč pa so mi bili tudi zato, ker so zavedni Slovenci, kar pri naši mladini v Sloveniji zelo pogrešam. Zanimivo je bilo tudi, ker znajo moliti v slovenščini in se kličejo po slovenski različici njihovih imen.

Barbara Benčan